APDEJT.si

Emmanuel Grégoire, kandidat Socialistične stranke za župana Pariza, je na radiu France Inter razkril, da je bil kot šolar žrtev spolnih zlorab med obšolskimi dejavnostmi.

Francoska Socialistična stranka je odločena, da bo v državnem zboru glasovala proti delu državnega proračuna za leto 2026, ki se nanaša na prihodke. Odločitev je bila sprejeta na nacionalnem odboru stranke v sredo zvečer.

Francoska nacionalna skupščina je z veliko večino glasov (255 za, 146 proti) sprejela prekinitev pokojninske reforme do januarja 2028. Poslanci so tudi zavrnili zamrznitev pokojnin in minimalnih socialnih prejemkov.

V Nacionalni skupščini se je začela razprava o predlogu za začasno ustavitev pokojninske reforme do januarja 2028. Razprava naj bi bila burna, za 2. december pa je napovedana stavka. Marine Le Pen je potrdila, da bodo poslanci Nacionalne skupnosti (RN) glasovali za začasno ustavitev reforme.

Ilir Kulla, nekdanji svetovalec Fatosa Nana, je v intervjuju za ABC News spregovoril o politični poti Fatosa Nana, njegovi izvolitvi na čelo socialistične stranke, njegovi aretaciji in njegovi odločitvi, da ponovno zgradi socialistično stranko. Razkril je tudi pogovor, v katerem je Nano razložil, zakaj se ni odločil za aretacijo Sali Berishe.

V albanskem parlamentu je prišlo do spora med poslanko socialistične stranke Zegjine Çaushi in poslancem demokratske stranke Klevisom Balliujem. Çaushijeva je Balliuju ironično dejala, da je zadnji, ki bi lahko govoril o administraciji in obtoževal večino. Balliu je pred tem dejal, da je albanska administracija kriminalna organizacija in da ni evropska.

Zohran Mamdani je po zmagi na županskih volitvah v New Yorku imenoval ekipo, ki jo sestavljajo nekdanje mestne in zvezne uradnice, za vodstvo njegove tranzicije. Obljubil je, da bo takoj začel izvajati svoj program dostopnosti. Njegova zmaga je bila po vsem svetu sprejeta s slavjem. Župan Minneapolisa Jacob Frey je premagal demokratskega socialista Omarja Fateha in osvojil tretji mandat.

Albanski premier Edi Rama je za danes ob 19. uri sklical sestanek z vsemi poslanci socialistične stranke iz Tirane. Razlogi za nenadni sestanek v prostorih stranke še niso znani.

Socialistična stranka (PS) je kritizirala odločitev portugalske agencije AIMA o umiku zaščite študentom, ki so pobegnili iz Ukrajine zaradi vojne. Generalni sekretar PS bo vladi poslal pismo glede te odločitve.

V Tirani so se z javnimi in državniškimi častmi poslovili od nekdanjega albanskega premierja Fatosa Nana, ki je bil tudi zgodovinski voditelj Socialistične stranke. Na pogrebu so bili prisotni številni državljani, albanski državni vrh, predstavniki političnega življenja, verski voditelji ter delegacije iz sosednjih držav, med njimi tudi DUI s predsednikom Alijem Ahmetijem in delegacija s Kosova s premierjem Albinom Kurtijem.

Umrl je nekdanji albanski premier Fatos Nano, kar je sprožilo številne odzive v albanski politiki. Predsednik Bajram Begaj je poudaril Nanovo vlogo v tranziciji države in njegovo reformistično ter liberalno politiko. Nano je bil socialistični voditelj in pomembna osebnost v albanskem prehodu v 90. letih in 2000-ih.

V Narodni skupščini so poslanci razpravljali o obdavčitvi premoženja (davek Zucman) in o morebitni začasni ustavitvi pokojninske reforme. Socialistična stranka je postavila vladi ultimatum glede davka Zucman in zahtevala večjo davčno pravičnost.

Albanski parlament je zavrnil zahtevo Demokratske stranke za odstavitev predsednika parlamenta Nika Peleshija. Zahteva je bila zavrnjena s 79 glasovi proti. Peleshi je v svojem govoru poudaril, da je poskus odstavitve zgolj zloraba pravic opozicije in poskus vračanja parlamenta v preteklost. Deputati opozicije so Peleshija pozvali k odstopu pred glasovanjem, vendar je Socialistična stranka (PS) s 79 glasovi zavrnila predlog za njegovo odstavitev. Peleshi je dejal, da problem ni on, temveč da je pobuda opozicije poskus vračanja parlamenta nazaj v preteklost.

Bruno Retailleau, vodja stranke Republikanci, je ostro kritiziral predlog proračuna za leto 2026 v Franciji, češ da je »še manj sprejemljiv kot včeraj« in ga označil za »davčno norijo«. Obtožil je Socialistično stranko (PS), da je prevzela nadzor nad vlado in napovedal, da bo parlament predlog zavrnil pred obravnavo v senatu. Vlada je kritike označila za »pretiravanje«, medtem ko LR kritizira »davčno norijo«.

Belinda Balluku, ministrica za energijo in infrastrukturo Albanije, je predstavila novega direktorja Generalne direkcije za cestni promet (DPSHTRR), Kreshnika Bajraktarija. Ministrica Balluku je pohvalila DPSHTRR za njeno preobrazbo v model javnih storitev, zahvaljujoč naložbam in inovacijam. Poudarila je, da je institucija postala vodilna v inovacijah in odprla regionalne pisarne.

Župan Bresta, François Cuillandre, je napovedal kandidaturo za peti zaporedni mandat na lokalnih volitvah leta 2026. Kljub temu, da je kandidaturo že oddal pri Socialistični stranki, ga pred tem čaka interna strankarska tekma z Isabelle Montanari. O kandidatu bodo člani stranke glasovali 6. novembra.

Francoska narodna skupščina je zavrnila zamrznitev davčne lestvice dohodnine v okviru pregleda predloga zakona o financah za leto 2026. Predlog o indeksaciji davčne lestvice dohodnine z ocenjeno inflacijo v višini 1,1 % je bil sprejet s široko koalicijo poslancev iz vseh političnih taborov. Sprejetje zamrznitve bi povzročilo, da bi dodatnih 200.000 gospodinjstev plačalo davek.

Vlada premierja Lecornuja se je soočila z dvema glasovanjema o nezaupnici, ki sta ju vložili stranki LFI in RN. Poslanci so zavrnili predlog LFI z 18 glasovi razlike. Trije poslanci LR so glasovali za predlog RN. Socialisti so se vzdržali glasovanja o nezaupnici po obljubi o suspenzu pokojninske reforme.

Vlada premierja Sèbastiena Lecornuja je preživela dve glasovanji o nezaupnici, ki sta ju vložili stranki La France insoumise (LFI) in Rassemblement National. Nezaupnica, ki jo je vložila LFI, je bila zavrnjena za 18 glasov. Socialistični poslanec Laurent Baumel je poudaril, da glasovanje proti nezaupnici ne pomeni pakta o necenzuri.

Premier Lecornu je napovedal, da bo vlada v novembru v parlament vložila amandma k zakonu o financiranju socialne varnosti, ki bo uradno potrdil suspenz pokojninske reforme. Boris Vallaud, predsednik skupine Socialistov in sorodnih, je izjavil, da vlade ne bo, če ne bo prišlo do suspenza reforme. Znotraj Socialistične stranke v Sommi potekajo razprave o tem, ali vlado zaradi suspenza cenzurirati ali ne.

Premier Sébastien Lecornu je v svoji izjavi o splošni politiki v parlamentu napovedal začasno ustavitev pokojninske reforme, sprejete leta 2023. S to potezo si je zagotovil podporo Socialistične stranke (PS), ki se je odločila, da ne bo podprla nezaupnice vladi. PS je namreč ocenila, da je s tem dosegla pomembno zmago, saj je prisilila premierja k popuščanju glede sporne reforme.

Francoska vlada premierja Sébastiena Lecornuja se je znašla pod pritiskom, saj socialistična stranka zahteva ustavitev pokojninske reforme in opustitev uporabe 49.3 člena ustave. Medtem ko naj bi socialistična stranka vlade ne ovirala z nezaupnico, desnosredinska stranka EPR kritizira morebitno opustitev reforme. Napovedane so tudi nezaupnice s strani LFI in RN, socialistična stranka pa bi lahko vložila svojo po premierjevi izjavi o splošni politiki. Premier Lecornu naj bi svoj govor v parlamentu predstavil danes okoli 15. ure.

Premier Sébastien Lecornu je v svojem govoru o splošni politiki napovedal možnost začasne ustavitve pokojninske reforme do naslednjih predsedniških volitev leta 2027, da bi preprečil padec vlade. Opozicijske stranke, vključno z Nacionalnim zborom in Nepokorno Francijo, so vložile predloge o nezaupnici. Socialistična stranka bo odločitev o nezaupnici sprejela po govoru premierja Lecornuja. V govoru je Lecornu tudi omenil avtonomijo Korzike in poudaril pomen držanja obljub.

Francoskega premierja Sébastiena Lecornuja èaka glasovanje o nezaupnici zaradi sporne pokojninske reforme. Socialisti so predstavili svoje zahteve, medtem ko Macron meni, da bi padec Lecornujeve vlade pomenil razpustitev parlamenta in predčasne volitve. Lecornu je predstavil svoje smernice za proračun za leto 2026. Boris Vallaud iz socialistov pa izstopa kot pomemben politik.

Premier Sébastien Lecornu je v svoji izjavi o splošni politiki napovedal začasno ustavitev pokojninske reforme. S tem je preprečil možnost vložitve nezaupnice, ki jo je napovedala Socialistična stranka. Minister Marc Fesneau meni, da je s tem možen kompromis.

Vlada Sébastiena Lecornuja se je sestala na prvi seji, kjer je obravnavala državni proračun in proračun za socialno varnost. Lecornu je v torek predstavil splošno politično izjavo. Stranki LFI in RN sta vložili predlog o nezaupnici, o katerem bo državni zbor razpravljal v četrtek. Socialistična stranka (PS) je opozorila, da bo morda vložila lastno nezaupnico.

Sébastien Lecornu je bil ponovno imenovan za premierja, vendar se sooča z močnim odporom pri oblikovanju nove vlade. Republikanci so glasovali proti udeležbi v njegovi vladi, kar mu otežuje sestavo kabineta. Opozicijske stranke napovedujejo nezaupnico, Socialistična stranka pa grozi s cenzuro, če ne bo ustavil pokojninske reforme.

Francoski podjetniki, ki so leta 2016 podpirali Emmanuela Macrona in upali na njegove reforme, so mu obrnili hrbet. Medtem je Macron, po petih dneh politične krize, ponovno imenoval Sèbastien Lecornuja za premierja. Ta poteza je bila označena kot provokacija, saj naj bi odločitev odvisna od nadaljnjih pogajanj s Socialistično stranko in Republikanci, delavsko gibanje pa poziva k zaustavitvi tega 'cirkusa'.

Sébastien Lecornu je bil ponovno imenovan za premierja in se sooča s časovno stisko pri sestavljanju nove vlade, da bi pravočasno predstavili proračun. Desnica je razdeljena glede sodelovanja v njegovi prihodnji vladi. Stranke La France insoumise, Francoska komunistična stranka in Nacionalni zbor so napovedale nasprotovanje.

Albansko ustavno sodišče je začasno ustavilo izvedbo lokalnih volitev v Tirani, ki so bile predvidene za 9. november. Sodišče je sprejelo to odločitev soglasno, po pritožbi nekdanjega župana Eriona Veliaja, ki je zahteval razglasitev dekreta predsednika Bajrama Begaja za neustavnega. Minister Toni Gogu je izjavil, da je Socialistična stranka pripravljena na volitve, medtem ko Ilir Alimehmeti iz Demokratske stranke meni, da je situacija kaotična zaradi vmešavanja vlade. Pravnik Spartak Ngjela poudarja, da nihče ne more biti nad ustavnim sodiščem, analitik Neritan Sejamini pa, da mora volilna komisija ustaviti vse priprave na volitve.

Francija bo v naslednjih 48 urah dobila novega premierja, saj je Sébastien Lecornu ocenil, da obstaja "absolutna večina" poslancev, ki nasprotujejo razpustitvi parlamenta. Emmanuel Macron se ponovno sooča z izbiro novega voditelja vlade, pri čemer socialistični senator Rémi Cardon poudarja potrebo po premierju iz vrst levice.

Albansko ustavno sodišče je začasno ustavilo odlok predsednika Bajrama Begaja o izvedbi volitev v Tirani, ki so bile predvidene za 9. november. Sodišče bo zadevo obravnavalo 31. oktobra. Odločitev je sprožila odzive, med drugim se je odzval Ylli Manjani z ironičnim komentarjem, Ilir Alimehmeti pa je opozoril na kaos med ustavnim sodiščem, premierjem in predsednikom.

V Albaniji je Socialistična stranka predlagala ustanovitev dveh posebnih komisij v parlamentu, ki bi obravnavali volilno in administrativno-teritorialno reformo. Predlog je bil predstavljen na srečanju vodij parlamentarnih skupin. Projektni predlogi za ustanovitev komisij so že pripravljeni, opozicija pa se je strinjala, da bodo o tem razpravljali na naslednji konferenci voditeljev.

Medtem ko premierka Elisabeth Borne razmišlja o začasni ustavitvi pokojninske reforme, da bi rešila politično krizo, Republikanci temu ostro nasprotujejo. Socialistična stranka zahteva zagotovila glede ustavitve reforme. Voditeljica CGT, Sophie Binet, pa je izjavila, da je začasna ustavitev le korak k popolni ukinitvi reforme.

Predlog francoske premierke Élisabeth Borne o začasni prekinitvi pokojninske reforme je povzročil burne razprave znotraj Macronove stranke. Medtem ko nekateri poskušajo prepričati Socialistično stranko, da bi se izognili razpustitvi parlamenta, drugi pozivajo, naj ne popustijo pritiskom. Macronova vlada si prizadeva najti rešitev za rešitev reforme in lastne politične prihodnosti, s čimer poskuša preprečiti nadaljnje proteste in morebitno razpustitev parlamenta.

Socialistična stranka Albanije je razkrila svoje kandidate za delne lokalne volitve, ki bodo 9. novembra. Ervin Ceca, trenutni vršilec dolžnosti župana Berata, bo kandidiral za župana te občine. Florenc Doka, vršilec dolžnosti župana Cërrika, pa bo kandidiral za župana v Cërriku. Poleg tega naj bi Altin Bojni kandidiral za župana v občini Mat.

Po odstopu premierja Lecornuja se je politična kriza v Franciji še zaostrila. Lecornu ima 48 ur časa za iskanje rešitve in se sestaja s predstavniki različnih političnih strank. Marine Le Pen in Jordan Bardella sta zavrnila njegovo povabilo na srečanje. Aurélien Le Coq iz LFI meni, da je edina rešitev odstop predsednika Macrona. Različni scenariji za rešitev politične nestabilnosti so v obtoku, Macron pa se sooča s pomanjkanjem podpore celo znotraj lastne stranke.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je odstopljenemu premierju Sébastiénu Lecornuju naložil, da do srede poskuša najti rešitev za politično krizo. Lecornujev odstop, ki je sledil manj kot 24 ur po imenovanju nove vlade, poglablja Macronovo politično krizo in povečuje pritisk nanj. Obstaja možnost predčasnih volitev.

V Franciji je prišlo do nepričakovanega preobrata, saj je novi premier Sébastien Lecornu odstopil le nekaj ur po imenovanju svojega kabineta. Predsednik Macron je njegovo odstopno izjavo sprejel, kar pomeni, da je francoska vlada padla dan po prvih imenovanjih ministrov. Lecornu je bil že peti premier v zadnjih dveh letih.

Francoski premier Sébastien Lecornu je odstopil le nekaj ur po tem, ko je imenoval novo vlado. To se je zgodilo po grožnjah o strmoglavljenju njegove vlade in poglablja politično krizo v Franciji. Njegov odstop je že peti premierski odstop v dveh letih pod vodstvom predsednika Macrona.

Francoski premier Sébastien Lecornu je odstopil manj kot 24 ur po imenovanju svoje vlade, manj kot mesec dni po prevzemu položaja. Predsednik Emmanuel Macron je njegov odstop sprejel, kar je še poglobilo politično krizo v državi. Marine Le Pen je po odstopu ponovila pozive k razpustitvi Narodne skupščine in zahtevala referendum.

Sébastien Lecornu, novi francoski premier, je za ministra financ imenoval Rolanda Lescureja, tesnega zaveznika predsednika Emmanuela Macrona. Politični tekmeci že grozijo s hitrim strmoglavljenjem vlade, če bo to potrebno.

Sébastien Lecornu je odstopil s položaja francoskega premierja dan po imenovanju vlade. Razlog za odstop so bile ostre kritike glede sestave vlade, ki po mnenju kritikov ni prinesla želenih sprememb. Marine Le Pen je Lecornujev odstop pozdravila kot razumno potezo. Lecornu je ob odstopu izrazil obžalovanje nad strankarskimi apetitami, ki so se pojavile med sestavljanjem vlade.

Albanski premier in vodja socialistov Edi Rama je v Tirani sklical srečanje s strukturami Socialistične stranke, da bi se pripravili na delne volitve, ki bodo 9. novembra potekale v Tirani in še petih drugih občinah. Na srečanju so razpravljali o mobilizaciji struktur in določitvi odgovornih za posamezne cone. Rama je poudaril, naj se izogibajo debatam o načinu, kako je predsednik podpisal odlok o volitvah, ter pozval k še globlji zmagi kot leta 2023. Srečanje je trajalo 40 minut, udeležili pa so se ga tudi poslanci, ki sicer niso del okrožja Tirana, vendar živijo v prestolnici.

V Lillu v Franciji je poslanec Roger Vicot umaknil svojo kandidaturo za župana na prihajajočih lokalnih volitvah leta 2026, s čimer je Arnaud Deslandes ostal edini kandidat socialistične stranke. Vicot se je odločil za umik, da bi se izognil notranjim sporom znotraj stranke in tveganju za mesto Lille.

Eifflov stolp je pred pričakovanim uradnim priznanjem Palestine s strani Francije prikazal palestinske in izraelske zastave, pri čemer je med njima bila projekcija golobice miru. Predsednica francoskega parlamenta, Yaël Braun-Pivet, je medtem zagotovila, da v parlamentu ne bo izobešena nobena od teh zastav. Razprava o priznanju je sprožila različne odzive in mnenja v Franciji.

Večina Francozev izraža nezadovoljstvo z imenovanjem Sébastiena Lecornuja za novega predsednika vlade, kažeta dve javnomnenjski raziskavi. Lecornu naj bi imel po teh raziskavah manj podpore kot njegov predhodnik François Bayrou ob nastopu funkcije.

Etični odbor France Télévisions je ocenil, da novinar Patrick Cohen ni storil nobene napake v videoposnetku, ki ga prikazuje v restavraciji s kolegom Thomasom Legrandom in voditelji Socialistične stranke. Odbor ugotavlja, da je Cohen v videoposnetku "molčal", čeprav se ni izrekel o vsebini pogovora. Posnetek je sprožil obtožbe o povezavah med novinarji in politiki.

Predsednik Bajram Begaj je uradno mandatiral Edija Ramo za sestavo nove vlade, ki bo imela 17 ministrstev. Rama je Begaju predal tudi imena ministrov.

Etleva Deda je bila imenovana za sodnico v predhodnem postopku proti Erionu Veliaju, županu Tirane, njegovi ženi Ajoli Xoxa in še 16 drugim osebam, vključno z poslovneži in sorodniki para Veliaj-Xoxa. Med obtoženimi je tudi nekdanja poslanka Socialistične stranke, Klotilda Bushka. Posebno tožilstvo za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu je zaključilo predhodno preiskavo in zadevo predalo sodišču prve stopnje. Datum predhodne obravnave še ni določen, sodišče pa ima 30 dni časa za odločitev o zahtevi tožilstva.